"Samo do PENZIJE še zdržim!"

Kolikokrat smo od bližnjih že slišali, naj se učimo, da bomo lahko kasneje opravljali službo, ki nas veseli. Medtem pa prav oni prihajajo iz službe vsak dan domov slabe volje in brez energije ter že pridno odštevajo preostala leta delovne dobe. Slednja se iz leta v leto povečuje, zato lahko kmalu pričakujemo praznovanje svojega 70. rojstnega dne kar v službi. Ali, če citiram besede slovenske filmske uspešnice Pr'Hostar: »Sam še dons pa do smrti grem na šiht, pol sm pa frej!«

Slovenski narod je bil že v preteklosti poznan kot hlapčevski, ki vedno uboga gospodarja in se na vso moč trudi pokazati v najboljši možni luči. Naša kmečka miselnost se kaj veliko do danes ni spremenila. Osem ur (ali več) preživimo v službi, odidemo domov, kjer razmišljamo, kako bomo morali prihodnji dan to muko ponoviti.

Če pogledamo časovni trak našega življenja, lahko ugotovimo, da v povprečju začnemo z delom pri približno 24. letih (nekaj let gor ali dol). Večina se jih upokoji pri 64. letih ali več. V življenju torej delamo 40 let in kasneje brezskrbno uživamo preostalih nekaj let do smrti.

Več kot polovico svojega življenja prebijemo v službah, ki nam pogosto jemljejo energijo, motivacijo in nas onesrečujejo. Le malokdo se lahko pohvali, da v službi uživa, se izpopolnjuje in z veseljem hodi na delo.

Je res vredno celo življenje početi nekaj, kar te ne osrečuje, da si lahko kasneje kupiš materialne dobrine, ki te bodo zadovoljile le za nekaj časa? Ali pa vsak dan biti slabe volje zaradi nekaj ur »prisilnega trpljenja«? Boste ponosni, ko Vas bodo ob koncu kariere vprašali na kaj ste najbolj ponosni, Vi pa boste le zmajali z glavo ter lahko o službi govorili le s slabšalnicami.

Razumem, da mnogi niso imeli možnosti se izobraziti za svoj sanjski poklic, ali pa da morajo ostati v trenutni službi, ker s tem kruhom preživljajo družino. To je popolnoma upravičeno in hkrati se je tako razdajati za dobro družine, zelo plemenito.

Če ne moremo spremeniti službe, je vsaj dobro, da v tistem kar počnemo, poiščemo nekaj kar nas motivira in razveseljuje (naj si bo to gnetenje kruha ali pa le kratek stik s strankami). Malenkost, ki nam bo osmislila še tudi tako monotono rutinsko delo. Vendar, kaj pa ostali, ki so imeli in imajo možnost spremeniti tok kariere in jo obrniti svojemu zadovoljstvu v prid?

Že Steve Jobs je leta 2005 nagovoril študente Stanforda z besedami: »Edini način, da dobro opravljaš delo je, da ga imaš rad.« Veselje do dela poveča produktivnost in učinkovitost. Tudi znan madžarski psiholog Mihaly Csikszentmihalyi v svoji knjigi Flow opisuje, da je uživanje v delu edini način, da pridemo v t. i. flow (stanje, v katerem je človek, ki izvaja neko aktivnost, popolnoma potopljen v občutek energijske osredotočenosti, polne vključenosti in uživanja v procesu dejavnosti).

Naj vam bodo v pomoč tudi rezultati raziskave o 5 največjih obžalovanjih ljudi pred smrtjo. Na seznamu lahko najdemo željo po izpopolnitvi svojih sanj in ambicij ter željo po večji življenjski sreči. Opravljanje dela, ki nas veseli, lahko pripomore, da tudi mi ne bomo imeli kasneje takšnih obžalovanj.

Nezadovoljstvo v službi se prenese na ostala življenjska področja in nam greni naš vsakdan. Preveč se osredotočamo na prihodnost in kako bo takrat vse boljše. Najlepša leta svojega življenja zapravimo, da bomo lahko uživali tistih zadnjih 10 ali 15 let življenja, ki so pogosto obarvana s celim spiskom bolezni in okvar. Zakaj se ne bi osredotočili na sedanjost in le to poskušali uživati maksimalno? Prihodnost ni zagotovljena nikomur, v lasti imamo le ta trenutek. Naj bo dodobra izkoriščen.

Hasta la vista,

Špela